Okoli zimskega solsticija se tudi pri nas dan občutno skrajša. Traja le približno 8 ur in 40 minut, sonce pa zaide kmalu po 16. uri, medtem ko je na Hrvaškem dan približno 20 minut daljši. Tako zgodnji mrak vpliva na zaznavo časa in na vsakdanji ritem ljudi.
Možgani v zimskih mesecih proizvedejo manj serotonina in da je ta proizvodnja povezana s številom ur sončne svetlobe. Krajši dnevi pomenijo tudi manj signalov za nastajanje tega nevrotransmiterja, pomembnega za razpoloženje.
Po nekaterih raziskavah lahko živila, bogata z ogljikovimi hidrati, olajšajo vstop aminokisline triptofan v možgane, kjer se nato pretvori v serotonin. Tako znanstveniki razlagajo, da bi pogostejša želja po sladki in škrobnati hrani pozimi lahko bila poskus telesa, da nadomesti primanjkljaj serotonina zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe.