Na svetu je evidentiranih le 840 ljudi z Laronovim sindromom, izjemno redko genetsko motnjo, pri kateri prizadeti kljub normalnemu delovanju rastnega hormona nanj ne znajo pravilno odgovoriti. Zaradi tega ne zrastejo več kot približno 1,2 metra. Motnjo je pred okoli šestimi desetletji pri zdravljenju otrok v Izraelu prvi opisal pediater Zvi Laron.
Presenetljivo velik del ljudi z Laronovim sindromom živi na majhnem območju juga Ekvadorja, predvsem v provincah El Oro in Loja. V središču tega nenavadnega genetskega žarišča je andsko mestece Piñas z okoli 8.000 prebivalci, kjer Laronov sindrom pomeni vidni del vsakdanjega življenja skupnosti.
Pri osebah z Laronovim sindromom je uradno ugotovljeno, da se rak in diabetes pojavljata redkeje kot v splošni populaciji. To opažanje sindrom postavlja v središče mednarodnega zanimanja kot možen ključ do razumevanja, kako človeško telo samo ščiti pred nekaterimi najpogostejšimi kroničnimi boleznimi.