Ameriška vojaška letala so bila po navedbah virov spomladi letos že v zraku, enote pa pripravljene na vkrcanje na kitajsko ladjo na Bližnjem vzhodu, ko je bil oborožen poseg v zadnjem trenutku preklican. Akcija je temeljila na obveščevalnem poročilu, ki ga je ustvarilo orodje umetne inteligence in je trdilo, da plovilo tihotapi komponente za jedrsko orožje.
Poročilo je krožilo znotraj vojaških struktur ZDA. Kasneje naj bi se izkazalo, da je klepetalni sistem umetne inteligence, ki ga je uporabil analitik ameriškega poveljstva za posebne operacije, napačno identificiral tovor na ladji.
Primer pokaže, kako lahko napačni izračuni algoritmov v realnem času potisnejo vojske velikih sil na rob neposredne konfrontacije in kako lahko oborožena akcija proti kitajskemu plovilu pod napačnimi obveščevalnimi podatki povzroči hitro eskalacijo odnosov med ZDA in Kitajsko ter odpira vprašanja, koliko nadzora imajo poveljniki nad orodji umetne inteligence, ki se vključujejo v obveščevalne procese.