LED-žarnice oddajajo svetlobo z izrazitim vrhom v modrem delu spektra, med približno 420 in 450 nanometri, kar jih razlikuje od starejših tehnologij razsvetljave in postavlja vprašanja o vplivu na telo. Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko različne valovne dolžine svetlobe vplivajo na celično proizvodnjo energije, porabo glukoze, izgorevanje maščob, telesno maso in zaznavanje barv. Ti učinki za zdaj ostajajo predvsem predmet laboratorijskih analiz in znanstvenih razprav. Hkrati ni dokazano, da bi uporaba LED-žarnic neposredno povzročala bolezni, kot so diabetes, demenca ali povečanje telesne teže.
Za potrošnike to pomeni, da med vsakodnevno uporabo LED-žarnic ni utemeljenih razlogov za enačenje njihove svetlobe z neposrednim tveganjem za naštete bolezni. Znanstvena skupnost medtem ločeno preverja morebitne vplive svetlobnega spektra na presnovo in zdravje.