Na svetovni ravni je leto 2026 do zdaj uradno tretje najtoplejše leto v zgodovini instrumentalnih meritev, takoj za letoma 2024 in 2025. Niz rekordno vročih let se tako nadaljuje brez prekinitve.
Klimatolog Zeke Hausfather je letos spomladi izračunal, da ima 2026 približno sedemodstotno možnost, da postane najtoplejše leto doslej. Po poletnih posodobitvah modelov se je ta verjetnost povzpela na približno 35 odstotkov. Nekdanji dolgoletni znanstvenik Nase James Hansen ocenjuje, da bi 2026 lahko za malenkost preseglo dotedanji rekord 2024, del strokovnjakov pa pričakuje, da bo še izrazitejši prelom prineslo leto 2027.
Napovedi spremljajo tudi kazalniki dogajanja v tropskem Pacifiku. Projekcije za indeks Niño 3.4 kažejo, da bi lahko tamkajšnji temperaturni odklon morja v poletnih mesecih dosegel približno od +1,4 do +1,7 stopinje Celzija. Za t. i. super El Niño se običajno štejejo dogodki, pri katerih se oceani ogrejejo za več kot dve stopinji. Strokovnjaki se ob tem razhajajo, ali bodo razmere El Niño letos res pomenile mirnejšo sezono orkanov v Atlantiku ali pa tveganje za škodo ostaja visoko ne glede na število neviht.
Na pričakovano stopnjevanje vročinskih in vremenskih ekstremov se že pripravljajo nekatere države in finančni trgi. Singapur je začel nacionalni pogovor o prilagajanju, ki bo podlaga za prvi državni načrt prilagajanja na podnebne spremembe do leta 2027, na otoku Sentosa pa nastaja izkustveno središče za prilagajanje, ki naj bi bilo nared do konca 2026. Vzporedno se razvijajo tudi bolj agilni modeli ocenjevanja tveganj, ki zavarovalnicam in drugim odločevalcem omogočajo, da izpostavljenost portfeljev prilagodijo že mesec ali dva, preden do podobnih ocen pridejo uradne agencije.