Julijski pretoki na največjih evropskih rekah so bili letos na številnih odsekih najnižji, odkar jih sistematično merijo od začetka devetdesetih let. Rekordno nizek julijski pretok so zabeležili na 95 odstotkih spremljanih odsekov Temze, 85 odstotkih Rena in 65 odstotkih Donave, Rona pa je dosegla rekorde na približno 30 odstotkih toka. Pretok Pada se je zmanjšal za okoli 40 odstotkov.
Tovrstne suše neposredno pritiskajo na evropsko gospodarstvo, saj omejujejo plovni transport, otežujejo namakanje v kmetijstvu in zmanjšujejo razpoložljivo vodo za hlajenje v energetiki. Nizki pretoki lahko zato povečajo stroške prevoza in ogrozijo zanesljivost oskrbe z energijo, zlasti v državah, ki so močno odvisne od rečnega prometa in vodno intenzivnih elektrarn.
Po eni od analiz je Ren od začetka junija do konca julija preživljal skoraj neprekinjeno fazo maksimalne hidrološke suše od švicarskih Alp do zahodne Nemčije. Nizke ravni Donave naj bi hkrati vplivale na obratovanje edine madžarske jedrske elektrarne Paks, vendar natančni podatki o omejitvah proizvodnje za zdaj niso javno potrjeni.