Petdeset let po smrti Mao Zedonga na Kitajskem narašča nostalgija za njegovimi ideali o enakosti, predvsem med mladimi, ki jih vse bolj obremenjujejo visoki življenjski stroški, dolgi delavniki in velika konkurenca.
Mao je leta 1949 razglasil Ljudsko republiko Kitajsko in državo vodil do smrti leta 1976. Njegovo obdobje so zaznamovali kolektivizacija, velika lakota in kulturna revolucija, ki so povzročile smrt milijonov ljudi in močno zaznamovale kitajsko družbo.
Komunistična partija je po njegovi smrti priznala, da je bila kulturna revolucija velika napaka, vendar so njena temnejša poglavja v javnosti še vedno močno omejena in cenzurirana.
Mao v uradni zgodovini ostaja revolucionarni junak. Njegov portret še vedno visi na Trgu nebeškega miru, njegov obraz je na bankovcih, v Pekingu pa je odprt tudi njegov mavzolej.
Pod predsednikom Xi Jinpingom se je javna razprava o Maovih napakah dodatno zožila, kar po ocenah nekaterih poznavalcev mladim omogoča predvsem idealiziran pogled na njegovo obdobje.