Moški dejavnik pri neplodnosti parov je po ocenah, prisoten v približno polovici vseh primerov neplodnosti pri parih. Kljub temu iste ocene kažejo, da se moški v postopke preiskovanja plodnosti praviloma vključijo pozneje kot njihove partnerke.
To pomeni, da se začetna diagnostika pogosto osredotoči predvsem na žensko, medtem ko morebitne težave pri moškem ostanejo dlje časa neobravnavane. Skupaj ti dve ugotovitvi nakazujeta, da lahko zamik pri vključevanju moškega partnerja v diagnostiko pomeni izgubo dragocenega časa in zoži možnosti za pravočasno ukrepanje, zato bi morala celostna obravnava neplodnosti od začetka hkrati upoštevati oba partnerja.