Pri Alzheimerjevi bolezni je po prvih analizah motena tridimenzionalna arhitektura DNK v več vrstah možganskih celic, ki jih bolezen prizadene. Skupina znanstvenikov nakazuje, da bi lahko ta 3D organizacija DNK v možganskih celicah igrala pomembno vlogo, ne le znane beljakovinske obloge. Raziskovalci ocenjujejo, da takšna preoblikovana prostorska zgradba genoma domnevno spremeni, kako se ključni geni v teh celicah vklapljajo in izklapljajo.
Takšen mehanizem bi lahko pomenil novo, doslej prezrto plast bolezni, usmerjeno na način, kako je genetski material zložen v jedru, ne na samo zaporedje nukleotidov. Za zdaj ostaja odprto vprašanje, ali so te strukturne spremembe vzrok ali posledica bolezenskega procesa in ali jih bo mogoče nekoč ciljno popraviti z novimi terapijami.