Po novejših, še neuradno potrjenih številkah približno 52 odstotkov vprašanih na Poljskem danes ne bi želelo sprejemati novih beguncev iz Ukrajine. To je velik obrat glede na prve mesece po začetku ruske invazije, ko naj bi vojaško pomoč Kijevu podpiralo okoli 78 odstotkov Poljakov. Poljsko-ukrajinsko mejo je po neuradnih ocenah od leta 2022 prečkalo približno devet milijonov ukrajinskih državljanov.
Spremembo razpoloženja ponazarjajo tudi odzivi na družbenih omrežjih. Pod videoposnetkom na Facebooku, ki ga je objavil znanec avtorja omenjenih podatkov, se je v dveh dneh zbralo 955 komentarjev, od katerih jih je bilo kar 950 izrazito protiukrajinskih. Hkrati v Krakovu po teh navedbah deluje skupina Martynka, telefonska linija in podporna mreža za begunke iz Ukrajine, kar kaže, da del poljske družbe kljub utrujenosti od vojne ohranja praktično solidarnost.
Na ravni Evropske unije Poljska ostaja med državami, ki zagovarjajo nadaljnjo finančno podporo Ukrajini. Skupaj s Švedsko, Španijo in Nizozemsko je partnerjem predlagala uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, med katerimi naj bi bilo približno 210 milijard evrov sredstev ruske centralne banke, večinoma pri klirinški hiši Euroclear v Belgiji. EU je za leti 2026 in 2027 odobrila 90 milijard evrov posojilnega programa za Ukrajino, od katerega je bilo po dosedanjih podatkih izplačanih 8,5 milijarde evrov. Nemška vlada je Moskvi očitala poskuse vplivanja na regionalne volitve, kar v Bruslju dodatno krepi pritisk, da za Kijev čim prej zagotovijo nove vire financiranja.