Arhitekt Marko Korošic je v Trstu javno odprl ključna vprašanja: kakšen Narodni dom si Slovenci v mestu sploh želijo in ali bo zanj dovolj denarja. Spraševal se je, ali naj bo stavba energetsko neodvisna in sodobna ali čim bolj zvesta prvotni Fabianijevi zamisli, ter ali bo skupnost zmogla financirati obnovo in dolgoročno vzdrževanje.
V veži Fabianijeve palače v Ulici Filzi v Trstu so danes obeležili 106. obletnico, odkar so fašistični skvadristi 13. julija 1920 požgali Narodni dom, takratno središče slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja v mestu. Po pisanju Primorskega dnevnika je slovesnost pripravila Fundacija Narodni dom v sodelovanju s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, Svetom slovenskih organizacij in Stranko slovenske skupnosti.
Narodni dom je bil med letoma 1988 in 1990 obnovljen. Po požigu je bila po navedbah stroke ohranjena le fasada, notranjost pa popolnoma preoblikovana. Prelomnico je prinesel 13. julij 2020, ko sta predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella podpisala protokol o vrnitvi stavbe slovenski skupnosti. Marca 2022 je lastništvo prešlo na Fundacijo Narodni dom.
»Danes v tem kraju stojimo z občutkom globokega ponosa z jasno vizijo prihodnosti tega kraja,« je poudarila predsednica fundacije Lidia Glavina.