Vojaško zavezništvo Nato, ki danes združuje 32 držav članic, naj bi še ta mesec začelo pogajanja o obsegu sil in oborožitve, ki bi bile potrebne za obrambo pred morebitnim ruskim napadom do leta 2029. Cilj razprav naj bi bil uskladiti obrambne zahteve in prispevke držav članic v času, ko se pričakuje zaostrovanje varnostnega okolja v Evropi proti koncu desetletja.
Proces obrambnega načrtovanja znotraj zavezništva naj bi tekel prek petfazičnega sistema, v katerem se postopoma določajo potrebne zmogljivosti, preverja pripravljenost članic in razporejajo naloge. Takšna večstopenjska struktura pomeni, da bodo odločitve o silah in orožju v prihodnjih letih nastajale v seriji političnih in vojaških kompromisov.
V tem okviru naj bi administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišljala o znatnem zmanjšanju števila ameriških vojakov, nameščenih v Evropi, kar bi v primeru uresničitve lahko pomembno preoblikovalo razmerje sil in porazdelitev bremen znotraj zavezništva.