Čeprav ima sonce številne koristne učinke na naše zdravje in počutje, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da ima lahko tudi škodljive posledice. Pojav kožnega raka pa lahko preprečimo z izvajanjem enostavne zaščite.
Sonce spodbuja nastajanje vitamina D, zagotavlja svetlobo in toploto ter prispeva k dobremu počutju. Vendar prekomerna izpostavljenost UV sevanju lahko povzroči številne škodljive učinke na zdravje.
Med akutnimi posledicami na koži so najpogostejše sončne opekline, med kronične pa sodijo tudi prezgodnje staranje kože ter povečano tveganje za razvoj kožnega raka. UV sevanje lahko povzroča tudi poškodbe oči in vpliva na imunski sistem.
UV sevanju smo izpostavljeni pri vsakodnevnih dejavnostih, kot je hoja v šolo ali službo, rekreacija in šport na prostem, druženje s prijatelji, pikniki ter delo na vrtu. Ker UV sevanja ne zaznamo s svojimi čutili, pogosto podcenjujemo njegovo prisotnost in vpliv.
Na NIJZ priporočajo, da omejimo izpostavljanje soncu in tako aktivnosti na prostem načrtujmo zjutraj ali pozno popoldne. Najbolje smo zaščiteni v notranjosti stavb. Sence dreves, latnikov, dežnikov ali senčil ne dajejo popolne zaščite zaradi odboja UV sevanja od drugih površin.
Ob sončni izpostavljenosti oblečemo gosto tkana, ohlapna oblačila, glavo pokrijmo s klobukom ali pokrivalom z dolgim ščitnikom. Oči zaščitimo tudi s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike.
NIJZ odsvetuje tudi namerno sončenje. Čeprav so majhne količine UV žarkov koristne za zdravje, je prekomerna izpostavljenost UV sevanju povezana z negativnimi posledicami za zdravje.
Za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje dva do trikrat tedensko 10 minut izpostavljanja soncu. Priporočajo pa tudi, da se odpovemo uporabi solarija, saj ima njihovo sevanje enake škodljive učinke kot UV sončno sevanje.
