V Solihullu je nastala ekipa Parkinson’s Pioneers, prilagojena nogometna skupina za ljudi s Parkinsonovo boleznijo, katere članstvo se je v dobrih treh letih povečalo za približno desetkrat. Hoja z žogo je prilagojena posameznikovim zmožnostim, ključna pa sta občutek varnosti in skupnosti.
V Združenem kraljestvu živi po dostopnih podatkih približno 166.000 ljudi s Parkinsonovo boleznijo, boleznijo, ki človeku postopoma vzame zanesljivost lastnega telesa. Desetkratna rast članstva v nekaj letih kaže, da mnogi bolniki in njihove družine v takšnih programih prepoznavajo manjkajoči člen med medicinskim zdravljenjem in osamljeno vsakdanjostjo doma.
Z zgodbo ekipe je tesno povezana družina Darvill. Po dostopnih podatkih so Lesu Darvillu Parkinsonovo bolezen diagnosticirali pri 58 letih, njegova sorodnica Gemma Darvill pa poučuje na osnovni šoli Swallowfield v kraju Woburn Sands pri Milton Keynesu. Gemma pripoveduje, da je Lesa diagnoza globoko prizadela, a da mu je nogomet dobesedno rešil življenje.
Po njenih besedah se je po diagnozi zaprl vase, opustil sezonsko vstopnico za Tottenham in prenehal hoditi med ljudi. Šele ko sta skupaj našla prilagojeno nogometno vadbo za ljudi s Parkinsonovo boleznijo, se je začel vračati v vsakdan: reden termin, ekipa z enakimi izzivi in občutek napredka so mu dali razlog, da znova vstane iz postelje.
Gemma Darvill pravi, da pri nogometnih pobudah za ljudi s Parkinsonovo boleznijo vztraja predvsem zato, ker želi vsaj malo vrniti skupnosti, ki je pomagala Lesu. Zgodba družine Darvill in ekipe Parkinson’s Pioneers kaže, kako lahko premišljeno prilagojen nogomet ljudem z nevrodegenerativnimi boleznimi vrne strukturo dneva, samostojnost in občutek pripadnosti.