Odbor DZ za finance je podprl mnenje, da zahteva za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni utemeljena. Po mnenju večine članov gre za zakon, o katerem referendum ni dopusten.
Interventni zakon so vložili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, podprli pa so ga tudi v SDS. Pobudniki so poudarjali, da gre za ukrepe za razbremenitev prebivalcev in podjetij ter spodbudo gospodarskemu razvoju po več letih po njihovem mnenju prekomernih obremenitev.
Med glavnimi rešitvami zakon med drugim predvideva nižjo obdavčitev najemnin, uvedbo socialne kapice, znižanje DDV za osnovna živila in začasno za del energentov, ugodnejšo davčno obravnavo samostojnih podjetnikov, odpravo prepovedi dela zdravnikov iz javnega sektorja pri zasebnikih ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence. Prav tako predvideva ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine ter spremembe na področju kratkoročnega oddajanja stanovanj.
Državni zbor je zakon sprejel kmalu po svoji konstituciji 11. maja, nato pa zavrnil pobudo za razpis referenduma in sprejel sklep, da referendum ni dopusten.
Zoper ta sklep sta Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije in njen predsednik Branimir Štrukelj vložila zahtevo za oceno ustavnosti. V njej opozarjata, da naj bi bil zakon vsebinsko razdrobljen in združeval nepovezane ukrepe, s čimer naj bi bil onemogočen referendum o posameznih vsebinah ter s tem kršena ustavna pravica do referenduma.
Nasprotno je zakonodajno-pravna služba DZ ocenila, da zahteva ni utemeljena, saj gre za zakon, ki ureja davčne obveznosti in druga področja, na katerih referendum po ustavi ni dopusten. Enako stališče je po navedbah finančnega ministrstva zavzela tudi vlada.
Odbor je mnenje sprejel z večino glasov koalicije in poslancev Resnice, opozicija pa je glasovala proti. V razpravi so se pojavile kritične ocene, da zakon združuje vsebine na način, ki onemogoča referendumsko odločanje, ter opozorila o njegovih finančnih posledicah.
V koaliciji so poudarili, da gre za ukrepe z občutnimi učinki na javne finance, medtem ko so opozicijski predstavniki opozorili na tveganja za proračunsko stabilnost in ocenili, da bi morali biti ukrepi predmet širše javne razprave. Predsednik odbora je napovedal nadaljnjo razpravo o stanju javnih financ v prihodnjih sejah.