Po nedavni raziskavi o digitalnem starševstvu kar 86 odstotkov staršev prek sodobne tehnologije spremlja lokacijo svojih otrok. Od tega jih 71 odstotkov to počne redno, ne le v izjemnih ali nujnih primerih, kar kaže, da je tehnološko sledenje postalo del vsakdanje starševske prakse.
Tako razširjena raba nadzornih aplikacij nakazuje, da starši občutek varnosti vse bolj vežejo na možnost stalnega vpogleda v otrokovo gibanje. Ti podatki obenem odpirajo razpravo o meji med zaščito in pravico otrok do zasebnosti ter o tem, kdaj nadzor preraste v nezaupanje, ki lahko zaznamuje odnos med starši in otroki.
V razpravi o teh praksah se omenjajo tudi namenske sledilne naprave, kot so Apple AirTags, katerih prvotni namen je iskanje statičnih predmetov, na primer ključev.