Dokumentacija o rojstvu ženske, ki jo javnost pozna pod psevdonimom Maja, naj bi razkrivala kar pet različnih rojstnih listov in začetno evidentiranje skrbništva namesto posvojitve. Po njenih navedbah sta bila z bratom dvojčkom kot otroka pripeljana v Slovenijo iz ene od republik nekdanje Jugoslavije, nejasnosti pa je odkrila po smrti ljudi, ki so jo vzgajali, ko je pregledovala domače papirje.
Zaradi zmede v dokumentih se je po lastnih besedah obrnila po pomoč na Simono Š. Kalanj, predsednico društva Izgubljeni otroci Slovenije. Kalanj je po prvem pregledu papirjev povedala, da je takoj opazila neskladja in ob vprašanju zapisanega rejništva izpostavila, da če je nekdo vpisan kot rejnik, hkrati ne more nastopati kot posvojitelj.
Okvir posvojitev v Sloveniji je določil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki velja od 1. januarja 1977, dodatno pa ga je zaznamovala sprememba Zakona o matičnem registru iz leta 1986. Ta sprememba je omogočila, da se po popolni posvojitvi vnos rojstva prenese na kraj bivanja posvojiteljev, kar lahko v praksi oteži sledljivost prvotnih podatkov o rojstvu.