Nataša Pirc Musar je opozicijskim strankam predlagala, naj vprašanje novele zakona o lokalnih volitvah, ki bi državljanom tretjih držav odvzela volilno pravico, raje kot z referendumom naslovijo z zahtevo za ustavno presojo. Novela po zadnjih podatkih zadeva več kot 103.000 prebivalcev Slovenije.
V opozicijskih strankah SD, Levica in Svoboda so predlog načeloma podprli. V Socialni demokrati so že napovedali pripravo pobude za ustavno presojo, ki bi jo vložili skupaj z drugimi opozicijskimi partnerji.
Predsednik SD Matjaž Han je dejal, da je besedilo pobude že pripravljeno in usklajeno z ustavnimi pravniki, hkrati pa ocenil, da bi bila pot prek ustavnega sodišča učinkovitejša od referenduma. Dodal je tudi, da v ozadju zakona vidi politične izračune, povezane z lokalnimi volitvami.
V Gibanje Svoboda poudarjajo, da je cilj opozicije preprečiti uveljavitev zakona, ne glede na različne poti. Poslanec Svobode Lenart Žavbi je ob tem ocenil, da je vprašanje politične tekme drugotnega pomena in da je ključno, da zakon na koncu ne začne veljati.
Tudi v Levica podpirajo možnost ustavne presoje. Sokoordinator stranke Luka Mesec je poudaril, da je ustavno sodišče primernejši naslov za morebitno sporne zakonske rešitve, referendum pa naj se uporablja le v izjemnih primerih.
Zakon sicer trenutno še ne velja, saj je v teku referendumski postopek, v okviru katerega so pobudniki že zbrali več tisoč podpisov. Za razpis referenduma jih bodo morali zbrati 40.000.
Po uradnih podatkih bi novela vplivala na 103.874 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, največ v Ljubljani, Mariboru in drugih večjih mestih. Ministerstvo za notranje zadeve opozarja, da se ti podatki dnevno spreminjajo.