Plinska skladišča v EU so bila 24. avgusta napolnjena le 62,99-odstotno. Petletno povprečje za ta čas znaša 79 odstotkov, kar pomeni opazno nižjo raven zalog kot običajno.
Razkorak je še izrazitejši v največjih gospodarstvih. Nemška skladišča so bila 26. avgusta napolnjena 51-odstotno, nizozemska pa le 44,3-odstotno, kar kaže na povečano ranljivost oskrbe pred morebitno hladno zimo in dodatno obremenjuje države, ki so po pandemiji in energetski krizi še vedno v fazi prilagajanja.
Na trgu plina se napetost odraža v cenah. Referenčna nizozemska terminska cena TTF je v torek dopoldne presegla 68 evrov na megavatno uro, pozneje pa ostala nad 66 evri, kar je več kot dvakratnik ravni z začetka leta, ko je znašala približno 29 evrov.
Analiza Oxford Economics ocenjuje, da je poraba plina v EU med 15 in 20 odstotkov nižja kot leta 2021, kar nakazuje trajnejše varčevanje. Kljub temu visoke in nestanovitne cene plina še naprej povečujejo pritisk na inflacijo in na vlade, da pospešijo polnjenje skladišč ter utrdijo krizne načrte za prihajajočo sezono ogrevanja.