Kot protiutež fluidni inteligenci harvadski profesor opisuje kristalizirano inteligenco, vezano na znanje in izkušnje, ki se po 40. letu močno poveča ter ostaja na visoki ravni tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih, kar po njegovem kaže na trajno kognitivno vrednost starejših odraslih.
Po njegovih ugotovitvah imajo ljudje pred 40. letom starosti veliko količino t. i. fluidne inteligence, ki jo opredeljuje kot delovni spomin, sposobnost osredotočanja in hitro reševanje problemov. Prav ta sklop sposobnosti naj bi mladim omogočal hitro učenje in učinkovito prilagajanje zahtevnim nalogam.
Isti strokovnjak zmanjšanje fluidne inteligence povezuje s pogostejšo poklicno izgorelostjo v štiridesetih. Poudarja, da naloge, ki so bile prej lahke, postanejo težke, tiste, ki so bile težke, pa se začnejo zdeti skoraj nemogoče, zato se mnogi v tej starosti trudijo slediti ritmu, v katerem so nekoč blesteli, in pri katerem mlajši še vedno uspevajo.