Načrt, da bi denarno socialno pomoč za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojevali z obveznim opravljanjem družbeno koristnega oziroma javnega dela, je v slovenskem političnem prostoru sprožil ostro razpravo. Podporniki takšno ureditev vidijo kot način, da se prejemnike pomoči bolj vključi v delo, nasprotniki pa kot nevaren premik k sankcioniranju revščine.
Med najostrejšimi kritiki je Jaša Jenull, ki je predlagano politiko označil za »fašistični zakon« in jo umestil v tradicijo avtoritarnih pristopov do socialno ogroženih. V razpravo se je vključil tudi predsednik stranke Demokrati Anže Logar, ki kot argument v prid strožjemu pogojevanju navaja, da v Sloveniji po njegovih navedbah obstajajo primeri, ko starši prejemajo visoko socialno pomoč, njihovi otroci pa ne obiskujejo šole.
Ostro nasprotni odzivi na isti predlog razkrivajo globoko razhajanje glede tega, ali naj bo socialna pomoč predvsem varnostna mreža ali tudi vzvod prisile v delo. Razprava o obveznih javnih delih za prejemnike socialnih transferjev se tako vse bolj spreminja v preizkus smeri slovenske socialne politike.