Podatki iz lovsko-nabiralskih skupnosti v Tanzaniji, Namibiji in Boliviji kažejo, da odrasli tam v povprečju spijo med 5,7 in 7,1 ure na noč. Ocenjeno povprečje spanja v predindustrijskih družbah je približno 6,4 ure, kar pomeni, da so bile tudi v teh okoljih noči praviloma krajše od osmih ur.
Del znanstvene skupnosti zato ponovno odpira vprašanje, koliko nočnega spanja odrasli res potrebujejo. Pregledni članek, objavljen v reviji Brain Medicine, navaja, da osem ur spanja morda ni idealna količina za vsakega posameznika in da se optimalna dolžina med ljudmi razlikuje.
Raziskovalci ob tem poudarjajo, da se je pravilo osmih ur spanja po njihovih ugotovitvah uveljavilo sredi 19. stoletja kot del gesla, ki je dan delilo na osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur spanja. Na tej podlagi predlagajo, da številka osem bolj kot univerzalno biološko pravilo odraža zgodovinski družbeni koncept organizacije delovnega dne.