V Srbiji bo v nedeljo predčasno glasovanje o novem sklicu parlamenta. Na volišča država odhaja potem, ko je dolgoletni predsednik Aleksandar Vučić odstopil, da bi se vrnil na čelo vlade, in v ozračju skoraj dvoletnih študentskih protestov, ki so oblasti pod stalnim pritiskom.
Protesti so izbruhnili po zrušitvi nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu leta 2024, ko je umrlo več ljudi, nato pa so se razvili v širše protikorupcijsko gibanje. Iz njega je zrasla Študentska lista, ki je zdaj glavni izzivalec Vučićevega tabora. Zadnje ankete, med njimi raziskava inštituta New Serbian Political Thought, kažejo na razliko nekaj odstotnih točk med Vučićevo listo in študentsko alternativo, obe sta okrog sredine štiridesetih odstotkov. Napovedujejo izjemno tesen izid.
Vučić je v vrhu srbske politike neprekinjeno od leta 2012, najprej kot premier od leta 2014, nato kot predsednik države od leta 2017. Srbija je obenem že od decembra 2009 uradna kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato volitve pod drobnogledom spremljajo evropske prestolnice. Kritiki oblasti govorijo o zlorabi institucij in razmahu korupcije, Vučić očitke zavrača, nedeljske volitve pa poznavalci vidijo kot referendum o njegovi dolgoletni vladavini in smeri evropske poti države.