V nekaterih rekah in jezerih temperatura vode presega 25 stopinj Celzija, kar po ocenah strokovnjakov močno obremenjuje ribe in druge vodne organizme. Toplejša voda veže manj kisika, medtem ko se presnova rib pri višjih temperaturah pospeši in zato potrebujejo več kisika, kar hitro vodi v kisikovo stisko. Ekologi navajajo, da postrv in menek kažeta znake stresa že pri okoli 20 stopinjah, medtem ko krapi prenesejo temperature do približno 30 stopinj, vendar opozarjajo, da lahko trenutni vročinski val uniči posamezne ribje staleže.
Po zadnjih podatkih obsežnih množičnih poginov rib za zdaj še niso zabeležili, strokovnjaki pa poudarjajo, da se lokalni pogini pojavljajo vedno znova. Dodatno tveganje za rečne ekosisteme predstavljajo močna neurja, saj hudourniška voda v struge prinaša veliko organske snovi, ki jo bakterije razgrajujejo in pri tem porabljajo kisik.
Nizki vodostaji imajo tudi izrazite gospodarske posledice. Za Ren, po katerem vsako leto prepeljejo približno 285 milijonov ton tovora in ki nosi okoli 80 odstotkov vseh prevozov po nemških celinskih vodah, ekonomisti ocenjujejo, da bi rekordno nizke gladine lahko same zmanjšale rast nemškega BDP za okrog 0,3 odstotne točke. Takšne razmere predstavljajo po presoji analitikov nov udarec za nemško gospodarstvo, ob tem pa prometne analize kažejo, da nizozemsko-nemško mejo na Renu vsak dan prečka približno 600 plovil, medtem ko se države na jugu Evrope hkrati spopadajo z obsežnimi požari v naravi.