Največji učinek na znižanje skupnega holesterola naj bi zabeležili pri približno 80 gramih polnozrnatih žit na dan. Po podatkih obsežne analize, na katero se sklicuje portal Telegrafi Kosovo, so vnos v razponu med 60 in 100 grami na dan, kar ustreza približno štirim do šestim porcijam, povezali z najizrazitejšimi zdravstvenimi koristmi.
Analiza naj bi zajela podatke iz 101 publikacije in 87 različnih študij, ki spremljajo povezavo med vnosom polnozrnatih žit in zdravjem. Po teh ugotovitvah redno uživanje polnozrnatih žit izboljšuje ključne kardiometabolične dejavnike tveganja, kot so povišan krvni tlak, visoka raven holesterola in debelost. Redno dnevno uživanje polnozrnatih žit naj bi tako pomembno zmanjševalo tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen tipa 2.
Če se bodo takšne povezave potrdile tudi v nadaljnjih raziskavah, bi lahko prehranski vzorci, ki dajejo prednost polnozrnatim žitom pred rafiniranimi, postali še pomembnejši del priporočil za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Za zdaj pa takšne analize predvsem spodbujajo razpravo med strokovnjaki in premislek posameznikov o sestavi vsakodnevnega jedilnika.