Inflacija v evroobmočju je avgusta dosegla 3,3 odstotka, potem ko je bila julija 2,9 odstotka. Pospešek rasti cen prihaja tik pred naslednjim zasedanjem Sveta Evropske centralne banke.
Del vlagateljev po trenutnih tržnih signalih pričakuje, da bo ECB 10. septembra obrestno mero za deponiranje sredstev zvišala z 2,25 na 2,50 odstotka, uradna odločitev pa še ni sprejeta. ECB je 11. junija obrestno mero za vloge bank pri centralni banki že dvignila z 2 na 2,25 odstotka in tako nadaljevala politiko postopnega zaostrovanja denarnih pogojev.
Takšna politika prek višjih stroškov zadolževanja običajno blaži povpraševanje v gospodarstvu in poskuša zajeziti inflacijo, lahko pa hkrati obremeni naložbe podjetij in potrošnjo gospodinjstev. Velik del trenutnih cenovnih pritiskov prihaja z energetskega trga.
Ena izmed analiz ekonomistov, povezanih z evrosistemom, ocenjuje, da so neugodni dejavniki pri oskrbi z energijo med januarjem in majem prispevali približno 90 odstotkov k povečanju inflacije energentov, medtem ko je bil vpliv denarne in javnofinančne politike v tem obdobju precej manjši. To pomeni, da se Svet ECB v prihajajočih tednih odloča v okolju, kjer so glavni vzroki inflacije zunanje narave, orodja denarne politike pa na ponudbene šoke vplivajo posredno in z zamikom.