Slovenija

Prometna nesreča predsednice Pirc Musar sprožila razpravo o ustavni obtožbi

Sedem dosedanjih pobud proti predsednikom in premierjem se je končalo v državnem zboru

2 min
–:––

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila udeležena v prometni nesreči na odseku avtoceste A1 v predoru Kastelec. Policija je bila o nesreči obveščena ob 16.57. Predsednica je utrpela lažje poškodbe, voznik spremstvenega vozila pa hujše, preiskavo dogodka pa naj bi prevzelo posebno državno tožilstvo.

V vozilu s predsednico je bila po dosedanjih navedbah oseba, opisana kot ruska državljanka, medtem ko naj bi šlo po uradnih podatkih za dvojnega državljana, ki ima slovenski potni list od leta 2016. Del pobud za ustavno obtožbo to nesrečo povezuje z očitki o domnevnem ogrožanju nacionalne varnosti zaradi stikov z državljani Ruske federacije.

V razpravo se je vključil tudi ustavni pravnik Peter Jambrek, znan kot dolgoletni ideolog SDS. Kot osrednje vprašanje izpostavlja prisotnost ruske državljanke v vozilu predsednice in v tem vidi možno varnostno tveganje. Hkrati je predsednik vlade Robert Golob po navedbah političnih virov predsednici sporočil, da od njenega urada pričakuje, da bo odločno branil ustavni red ob dogajanju v državnem zboru.

Postopek ustavne obtožbe je v slovenskem sistemu izjemno zahteven. Predlog lahko vloži najmanj 30 poslancev državnega zbora, za njegovo sprejetje pa je potrebna večina vseh poslancev. O obtožbi nato odloča ustavno sodišče, ki lahko funkcionarja tudi razreši.

Doslej je bil le en poskus ustavne obtožbe predsednika republike, in sicer proti Danilu Türku leta 2010, medtem ko je bilo proti predsednikom vlade vloženih šest pobud. Vseh sedem poskusov se je končalo že v državnem zboru, še preden bi zadeve prišle do ustavnega sodišča, zato so takšni postopki v praksi pogosto razumljeni predvsem kot oblika političnega pritiska.

Deli članek: