Število prošenj za azil v Evropski uniji, na Norveškem in v Švici je v prvi polovici leta občutno upadlo. Skupaj so prejeli okoli 332.000 prošenj, kar je 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in najmanj po letu 2021.
Agencija EU za azil upad povezuje predvsem z manjšim številom prosilcev iz Sirije ter tesnejšim sodelovanjem Unije z državami izvora in tranzita.
Največ prošenj so vložili državljani Afganistana, Venezuele in Bangladeša. Približno tri četrtine vseh prošenj so prejele Francija, Italija, Španija in Nemčija, največ glede na število prebivalcev pa Grčija.
Mednarodna zaščita je bila odobrena v približno 31 odstotkih primerov. Konec junija je na odločitev še vedno čakalo okoli 770.000 prošenj, kar je osem odstotkov manj kot leto prej.