Terminske cene pšenice so od začetka leta 2026 višje za več kot 54 odstotkov, v zadnjem tednu pa so se na svetovnih borzah povzpele še za 12,1 odstotka — to je največja tedenska rast od marca 2022; v petek je pšenica v terminskem trgovanju sklenila pri 784 centih za bušel, potem ko je cena znotraj dneva dosegla 790,25 centa. Koruza je zaključila pri 536,5 centa za bušel in se v avgustu podražila za 15,6 odstotka, ta teden pa za 5,5 odstotka.
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je znižalo oceno pridelka koruze v ZDA za 2,3 bušla na jutro, na 180,7 bušla, kar dodatno podpira rast koruznih terminskih cen. Svetovni trg hkrati ostaja zaskrbljen zaradi razmer v območju Črnega morja, od koder Rusija in Ukrajina skupaj prispevata več kot četrtino svetovnih izvozov pšenice, zato vsaka motnja tam hitro vpliva na globalne cene.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ugotavlja, da se svetovni indeks cen hrane znova zvišuje, pri čemer globalne cene pšenice rastejo zaradi vremena, dražjih energentov in negotovosti glede izvoza iz območja Črnega morja. Višje svetovne cene žit se praviloma s časovnim zamikom prelijejo v stroške mlinarjev, rejcev in pekov v Evropski uniji, kar pomeni dodatne pritiske na cene osnovnih živil tudi za slovenske potrošnike.