Raziskave z magnetnoresonančnim slikanjem možganov kažejo, da se v možganih najprej oblikuje resnica. Če želi oseba povedati laž, mora najprej preprečiti, da bi resnica prišla ven, kar pripomore k večji kognitivni obremenitvi.
Psihologinja dr. Sharon Leal z Univerze v Portsmouthu opozarja, da laganje zahteva veliko kognitivnega napora; posameznik najprej pripravi verodostojno pripoved, nato mora obdržati v spominu njene podrobnosti in biti sposoben svoje trditve na licu mesta prilagajati zastavljenim vprašanjem. Psihologi zato opozarjajo, da priljubljeni »znaki laži« v telesni govorici, kot so podrgnjenje ali drgnjenje nosu, dotikanje ušes, premetavanje ali siceršnje nemirno vedenje in izogibanje očesnemu stiku, ne dajejo zanesljivega odgovora, ali nekdo govori resnico ali ne.