Nekateri raziskovalci in terapevti opažajo, da se v psihoterapiji krepi zanimanje za pristope, ki ne naslavljajo le duševne stiske, ampak pri ljudeh načrtno spodbujajo tudi pozitivna čustva in občutek dobrega počutja. Po njihovem gre za razširitev ciljev zdravljenja, pri kateri je pomembno tudi vprašanje, kako ljudem pomagati znova doživljati veselje in smisel.
Ti strokovnjaki spominjajo, da je bila psihoterapija zgodovinsko usmerjena predvsem v blaženje negativnih občutij, kot so anksioznost, depresivno razpoloženje in splošna brezvoljnost, ter v zmanjševanje simptomov motenj.
V ospredje prihaja tudi pogled na otroštvo: način, kako otroci govorijo o težkih ali obremenjujočih izkušnjah, lahko po nekaterih ugotovitvah nakazuje povečana tveganja za kasnejše psihične težave, zato raziskovalci podrobneje spremljajo te zgodnje znake.