Skupne cene novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin so bile v drugem četrtletju 2026 za 9 odstotkov višje kot leto prej. V Evropski uniji so se v povprečju dvignile za 4,7 odstotka v primerjavi s povprečjem leta 2025, kar pomeni skoraj dvakrat počasnejšo rast kot v Sloveniji.
V istem obdobju je slovenski trg pokazal izrazit razkorak med starimi in novimi objekti. Rabljena stanovanja in hiše so se v primerjavi s prvim četrtletjem podražila za 3 odstotke, medtem ko so se novogradnje pocenile.
Pri novogradnjah so bile razlike občutne: cene novih stanovanj so se znižale za 7,2 odstotka, novih hiš pa za 6,8 odstotka. Takšen padec ob hkratnem vzponu cen rabljenih nepremičnin nakazuje, da kupci del povpraševanja preusmerjajo v starejši fond ali da se trg novogradenj začasno prilagaja po obdobju hitre rasti.
Ti podatki potrjujejo, da slovenski nepremičninski trg ostaja med bolj dinamičnimi v EU, in znova zaostrujejo razpravo o dostopnosti stanovanj ter potrebnih ukrepih stanovanjske politike.