Nedavna znanstvena raziskava ugotavlja, da ima visoka starost matere ob rojstvu merljiv vpliv na celice njenih otrok. Pri njih zaznavajo biološke spremembe na celični ravni, ki pa naj bi bile presenetljivo reverzibilne. Avtorji poročajo, da bi se del teh sprememb pod določenimi pogoji lahko povrnil, kar izpodbija predstavo, da je biološki odtis materine starosti enkrat za vselej zapečaten ob rojstvu.
Če se bodo takšni izidi potrdili v nadaljnjih študijah, bi lahko odprli vrata bolj ciljanemu spremljanju in morda tudi blaženju posledic poznega materinstva na celični ravni. Hkrati rezultati krepijo pomen razumevanja, kako se razmere v nosečnosti odrazijo v celični biologiji otrok.
Vprašanja, ki jih odpirajo tovrstne raziskave, postavljajo sodobno razvojno biologijo v nenavadno bližino zgodnjim sporom o dedovanju pridobljenih lastnosti. Z njimi je bil v zgodovini povezan tudi avstrijski biolog Paul Kammerer, ki je 23. septembra 1926 v Puchbergu am Schneebergu storil samomor po tem, ko so njegova poskusa o prenosu okoljskih vplivov med generacijami povzročila znanstveni škandal.
Današnje delo na ravni celic, ki nakazuje celo možnost povrnitve vplivov visoke starosti matere, tako na novo odpira razpravo o tem, koliko je biološka usoda otrok vnaprej zapisana in koliko jo je mogoče še spreminjati v kasnejšem življenju.