Referendum v Ljubljani ni uspel

Referendum v Ljubljani ni uspel

Ljubljanskega referenduma o odloku o parkirni politiki se je udeležilo skoraj 19 odstotkov volilnih upravičencev, zato zavrnitveni kvorum ni bil dosežen. Pobudniki referenduma tako niso uspeli preprečiti uveljavitve odloka, čeprav je velika večina udeležencev glasovala proti. Od 42.916 veljavnih glasovnic jih je bilo 40.324 oziroma 93,96 odstotka proti odloku, za pa 2.592 oziroma 6,04 odstotka. Za uspeh referenduma bi moralo proti glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev, kar bi pomenilo približno 45.500 glasov.

Občinska volilna komisija bo sicer prištela še glasove po pošti, vendar ti izida ne morejo več spremeniti. Predčasnega glasovanja se je udeležilo okoli 4.600 volivcev.

Referendumsko kampanjo je vodilo šest organizatorjev – stranke Glas za otroke in družino, Levica, Vesna, Piratska stranka, Mi, socialisti! ter predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano Klemen Fajs. Vsi so pozivali k glasovanju proti odloku, Mestna občina Ljubljana pa v kampanji ni sodelovala. Med referendumskim molkom je ministrstvo prejelo tri prijave domnevnih kršitev, od katerih eno še obravnava inšpektorat.

Referendum je sledil kljub temu, da je mestni svet odlok pred tem umaknil. Civilna iniciativa je vztrajala, da je bil umik pravno sporen, zato je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti sklepa o umiku. Po njihovem mnenju referendum ni predstavljal le vprašanja parkiranja, temveč tudi načina odločanja v Ljubljani.

Župan Zoran Janković je ves čas poudarjal, da referendum odloča o odloku, ki ne obstaja več, ter opozarjal, da bo stal približno milijon evrov, sredstva pa bi lahko namenili drugim mestnim projektom. Kljub temu je zagovarjal izvedbo referenduma zaradi spoštovanja demokratičnih postopkov.