Osrednjo vlogo pri vplivu sadja na holesterol ima topna vlaknina pektin, ki se v črevesju veže na holesterol in pospeši njegovo izločanje, še preden vstopi v kri. Raziskave kažejo, da lahko uživanje enega do dveh jabolk na dan občutno zniža raven LDL, pri čemer je ključno, da jih jemo z lupino, kjer je vlaknin največ. Zelo bogate s pektinom so tudi hruške; ta upočasni prebavo in veže žolčne kisline, zato mora jetra del novih kislin tvoriti iz že prisotnega krvnega holesterola. Nekateri viri dodajajo, da vnos vsaj 25 gramov vlaknin na dan prispeva k zniževanju LDL, del tega pa lahko zagotovimo prav s sadjem.
Povišan holesterol, zlasti delci LDL, ostaja ključen dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja; v ZDA naj bi imelo skupni holesterol nad 200 mg/dl okrog 86 milijonov odraslih, starih nad 20 let. Del odgovora na to breme je v prehrani, kjer lahko določene vrste sadja z vlakninami in zaščitnimi spojinami pomagajo omejevati škodo, ki jo povzroča “slabi” holesterol.
Citrusi, kot so pomaranče in grenivke, poleg pektina prinašajo flavonoide, ki zavirajo oksidacijo LDL; prav ta proces vodi v nastanek oblog in oženje žil. Grozdje prispeva še resveratrol v kožici, ki zmanjšuje zlepljanje trombocitov, zavira oksidacijo LDL in pomaga ohranjati elastičnost žilnih sten. Dodatni vir vlaknin so tudi maline, pri katerih naj bi ena skodelica vsebovala približno 8 gramov vlaknin.