Ukrajinska novinarka Kateryna Kusmarova naj bi pri 17 letih začela sistematično beležiti življenje in razmere v Harkivu, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino. Iz mesta se po lastnih navedbah z družino ni umaknila, ker je bilo potovanje z vlakom zaradi obstreljevanja železniške infrastrukture prenevarno. Opozarjala naj bi na napade na železniške postaje in visoko število civilnih žrtev, zato so se odločili ostati v Harkivu.
Kusmarova naj bi se vključila v prostovoljno pomoč otrokom, ki jih je prizadela vojna, ter pojasnila, da jih preprosto ni mogla pustiti samih. Iz tega dela so zrasli videoposnetki o vsakdanjem življenju in razmerah v postajah podzemne železnice, ki so služile kot zatočišča. Poleg lastnega dokumentiranja naj bi delala tudi kot t. i. »fixerka« za tuje novinarske ekipe, prevajala in organizirala intervjuje na vojnih območjih ter jim pomagala pri poročanju z obrobja fronte in iz mesta pod stalnimi napadi.