Zemljina senca bo pri prihajajočem skoraj popolnem Luninem mrku prekrila približno 96 odstotkov površine Lune. Pojav bo viden na širokem pasu sveta, od Severne in Južne Amerike prek Evrope do Afrike in Bližnjega vzhoda, zato ga bo lahko spremljalo veliko ljudi.
Mrk prihaja le dva tedna po popolnem Sončevem mrku, ki je 8. avgusta prešel čez Grenlandijo, Islandijo in Španijo. Zaporedje dveh tako izrazitih mrkov v kratkem času daje letošnji pozni poletni nebesni sliki posebno težo in kaže, kako dinamičen je sistem Sonce–Zemlja–Luna.
V širšem ozadju se Lunin mrk umešča v leto, zaznamovano tudi z raziskovanjem v neposredni bližini našega satelita: aprila je posadka Nasine misije Artemis II opravila prelet Lune. Takšni poleti skupaj z vidnimi pojavi na nebu krepijo zanimanje javnosti za vesolje in vračajo Luno v središče znanstvene in simbolne pozornosti.