Skoraj tretjina vseh zavarovanih prebivalcev je danes brez zagotovljenega osebnega zobozdravnika. To postavlja pod vprašaj dostopnost javne zobozdravstvene mreže.
Posebej paradoxalna je slika v okoljih, kjer pacienti težko najdejo prost termin, čeprav je tam na papirju prostih več zobozdravstvenih ambulant. Razkorak med uradno nezasedenimi programi in dejansko nedostopnostjo za bolnike sogovorniki praviloma pripisujejo pomanjkanju kadra, togim razpisnim postopkom in neenakomerni regionalni razporeditvi izvajalcev.
Stanje v zobozdravstvu močno odstopa od primarnega zdravstva. Tam se je število ljudi brez osebnega zdravnika družinske medicine v zadnjem letu zmanjševalo. Če se nasprotni trendi nadaljujejo, bo pravica do zobozdravstvene oskrbe iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za velik del prebivalstva ostala predvsem zapisana na papirju.