Slovenija je julija 2026 z 114,7 novimi prosilci za azil na 100.000 prebivalcev močno presegla povprečje Evropske unije, ki je znašalo 7,6 prosilca. Po uradnih podatkih EU se je tako uvrstila precej pred Grčijo z 35,8 ter Luksemburgom z 16,6 prosilca na 100.000 prebivalcev, ki sodita med države z višjimi kazalniki v Uniji.
Na ravni celotne EU je bilo julija zabeleženih 34.145 prvih prošenj za mednarodno zaščito, kar predstavlja 39‑odstotni padec v primerjavi z julijem 2025. Francija je v tem obdobju prejela približno 9.000 prošenj za azil. Podatki tako kažejo, da se ob splošnem padcu števila prošenj v EU posamezne države, med njimi Slovenija, srečujejo z izrazito drugačno dinamiko na prebivalca.
Slovenski kazalnik je približno petnajstkrat višji od povprečja EU, kar nakazuje močno koncentracijo prošenj glede na velikost države in dodatno obremenitev njenega azilnega sistema.