Slovenija je zaradi več kot 200-letne tradicije raziskovanja jam in krasa v svetovnem vrhu krasoslovja, njeno znanje pa je lahko zgled drugim državam, poudarja krasoslovka Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Kras obsega približno polovico površja Slovenije, v registru pa je evidentiranih okoli 16.400 jam. Med najbolj znanimi sta Postojnska jama in Škocjanske jame, ki letos praznujejo 40 let od vpisa na Unescov seznam svetovne dediščine.
Poseben pomen ima letošnja prva svetovna obeležitev Unescovega mednarodnega dne jam in krasa, ki jo gosti prav Slovenija. Mednarodni dan bodo po novem praznovali vsako leto 13. septembra, pobuda za njegovo razglasitev pa je pomembno vlogo dobila prav v Sloveniji.
Eden glavnih ciljev je opozarjanje na pomen varovanja kraškega okolja. Kraški vodonosniki zagotavljajo vodo približno milijardi ljudi po svetu, zaradi svoje zgradbe pa so zelo občutljivi na onesnaženje. Nevarnost predstavljajo predvsem odpadne vode, pesticidi, gnojila, odlaganje odpadkov in izlitja nevarnih snovi.
Slovenske jame so pomembne tudi za raziskovanje preteklosti. Sedimenti in kapniki hranijo podatke o podnebju in okolju izpred več milijonov let. Zupan Hajna zato poudarja, da kras ni le naravna znamenitost, ampak občutljiv sistem, katerega ohranjanje je pomembno tudi za prihodnje generacije.