Uradni podatki kažejo, da je bila junija povprečna obrestna mera za depozite do enega leta v Sloveniji 0,72 odstotka, v evroobmočju pa 2,03 odstotka. V takšnem okolju je slovenski bančni sistem letos ustvaril visoko donosnost: po ocenah iz panoge naj bi banke v opazovanem obdobju pred obdavčitvijo zaslužile okoli 620 milijonov evrov, donosnost kapitala pa je junija dosegla približno 18 odstotkov.
Varčevalci denar večinoma puščajo na računih na vpogled; približno 87 odstotkov gospodinjskih vlog naj bi bilo še vedno v takih računih, kar bankam zagotavlja zelo poceni vir financiranja. Najvišja redna obrestna mera za enoletni depozit naj bi trenutno znašala 1,7 odstotka, ponuja jo BKS Bank.
Obseg zadolževanja gospodinjstev ostaja visok: konec junija je bilo v stanovanjskih posojilih vezanih 9,62 milijarde evrov, v potrošniških pa 3,65 milijarde evrov. Efektivne obrestne mere za nova stanovanjska posojila so se avgusta gibale med 3,29 in 3,74 odstotka, pri čemer naj bi bila najugodnejša ponudba pri Delavski hranilnici, najdražja pa pri NLB.
Pri potrošniških posojilih je razpon še širši: od približno 4,5 odstotka pri Primorski hranilnici do okoli 8,08 odstotka pri Addiko banki in Gorenjski banki. Takšna kombinacija nizkih obresti na vloge in višjih stroškov kreditov utrjuje dobičkonosnost bank ter ohranja nezadovoljstvo varčevalcev.