Slovensko gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, dražji energiji in veliki negotovosti ostaja razmeroma odporno, ugotavlja Banka Slovenije. Večje tveganje še naprej predstavlja povišana inflacija.
Slovenski BDP se je v drugem četrtletju glede na prvo povečal za 1,8 odstotka, medletno pa za pet odstotkov. Rast so spodbujali predvsem domača potrošnja, investicije in gradbeništvo. V tretjem četrtletju Banka Slovenije pričakuje nekoliko počasnejšo rast.
Razmere na trgu dela ostajajo ugodne, brezposelnost je zgodovinsko nizka, podjetja pa se še vedno soočajo s pomanjkanjem delavcev. Junija so bile plače medletno višje za 8,3 odstotka.
Inflacija se je avgusta zvišala na 3,4 odstotka. K rasti cen pomembno prispevajo dražji energenti, Banka Slovenije pa opozarja, da bi lahko zaradi sušnega poletja v prihodnje hitreje rasle tudi cene hrane.
Tveganja ostajajo tudi za javne finance. Primanjkljaj je v prvih sedmih mesecih dosegel 1,3 milijarde evrov, dodatne pritiske pa predstavljajo obrambni izdatki, energija, staranje prebivalstva, zeleni prehod in obnova po poplavah.