Raziskovalci Univerze v Cambridgeu so na prostem preizkusili sončni reaktor, ki iz predobdelane odpadne plastike proizvaja vodik. Plastenke in drugo embalažo spreminja v gorivo in kemikalije z energijo sonca.
Ključ je posebna prevleka s kobaltom in cirkonijem. Deluje pri sobni temperaturi in brez plemenitih kovin. Nanesena je na steklen panel z razprševanjem oziroma “barvanjem”, kar je bistveno enostavnejše od klasičnih visokotehnoloških postopkov in potencialno omogoča večje površine.
Doslej so reaktor preizkusili na približno kvadratnem metru, kar je še daleč od industrijskega obrata.
Tehnologija za zdaj ni komercialno vzdržna. Nejasno ostaja, kakšna je neto energetska bilanca celotnega postopka. Odprto je tudi vprašanje, kdo bo v praksi plačal drago zbiranje ter čiščenje raznolike plastike – težavo, s katero se že danes soočajo tudi evropski reciklažni sistemi.