V Evropski uniji je vprašanje schengenskih vizumov za ruske državljane preraslo v jasno politično razhajanje med državami članicami. Izdajanje vizumov, zlasti turističnih, je postalo točka, kjer se lomijo različni interesi in predstave o tem, kako daleč naj sežejo omejitve do ruske družbe po zaostritvi odnosov z Moskvo.
Razprava ne teče le o gibanju turistov. Odpira tudi širša varnostna vprašanja in dileme o enotnem evropskem nastopu. Del držav opozarja na tveganja, povezana z vstopom ruskih državljanov v schengensko območje, drugi pa vztrajajo, da je treba pri oblikovanju politike upoštevati tudi druge pritiske, s katerimi se soočajo posamezne članice.
V to razmerje se vključuje tudi poslanka Evropskega parlamenta Verena Mertens. V razpravi poudarja, da Španija, Italija in Francija v migracijskih vprašanjih upravičeno pričakujejo pomoč preostale Evrope, ko naletijo na večje izzive na svojih mejah. Navedene države obremenitve zaradi migracij postavljajo kot ključno ozadje pri vseh pogajanjih, ki zadevajo nadzor vstopa v schengenski prostor.
S tem južne članice Evropske unije posredno vežejo vprašanje ruskih vizumov na širšo delitev migracijskih bremen. Razprava o morebitnem zaostrovanju pravil za ruske državljane tako postaja del večjega pogajalskega paketa, v katerem se prepletajo varnostni pomisleki, gospodarski interesi in zahteve po večji solidarnosti z državami na zunanjih mejah Unije.