Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović predlog za svojo razrešitev, o katerem odločajo poslanci, razume kot legitimno parlamentarno sredstvo in kot dokaz, da pri svojem delu vztraja pri svojih političnih stališčih. Predlog so vložile Svoboda, SD in Levica, ki mu očitajo omejevanje ustavnih pravic parlamentarne manjšine zaradi dogajanja ob dveh izrednih sejah DZ.
Stevanović očitke zavrača. Poudarja, da je obe izredni seji sklical v predpisanem roku in na dnevni red uvrstil zahtevani parlamentarni preiskavi, nato pa so o dnevnem redu odločali poslanci. Po njegovem predsednik DZ ne more biti osebno odgovoren za vsako odločitev parlamentarne večine. Priznava, da vse njegove postopkovne odločitve niso bile popolne, vendar zanika, da bi svojo funkcijo namenoma uporabljal za utišanje političnih nasprotnikov.
Predlog razume tudi kot del širšega političnega konflikta okoli stranke Resnica. Zagovarja odločitev stranke, da je omogočila oblikovanje sedanje vlade, hkrati pa poudarja, da Resnica ne sodi v klasično delitev na levico in desnico. Za razrešitev predsednika DZ je potrebnih najmanj 46 glasov.