Slovenija ima 40,2 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je več kot dvakrat toliko kot povprečje v Evropski uniji, ki znaša 15,7 sodnika. Na vrhu lestvice je Hrvaška s 43,3 sodnika. Irska, Avstrija in Španija imajo bistveno manj – od 3,6 do 6,2 sodnika na 100.000 prebivalcev.
Posebnost slovenskega sodstva je tudi izrazita feminizacija: več kot 81 odstotkov sodnikov so ženske.
Kljub številčni zasedenosti se učinkovitost sistema ne izboljšuje. V poročilu o stanju pravne države za leto 2025 Evropska komisija ugotavlja, da dosedanje reforme niso preprečile nadaljnjega naraščanja sodnih zaostankov. Trajanje postopkov ostaja težava, zlasti pri pranju denarja in korupciji.
Podatki tako kažejo, da samo število sodnikov ne zagotavlja hitrejšega reševanja sporov, medtem ko konkretni vzroki za razkorak med kadri in rezultati ostajajo nepojasnjeni.