»Kaj pomaga stisk roke, ko pa so se potem zgodila čisto nasprotna dejanja.« Pomožni škof Anton Jamnik je ob obletnici dogodkov v Kočevskem rogu z enim stavkom zadel jedro dileme slovenske sprave.
Spomnil je na 8. julij 1990, ko je bila tam darovana žalna maša kot simbolni pogreb žrtev povojnih pobojev. Del javnosti je takrat želel, da bi dogodek poimenovali spravna slovesnost. Pričakovanja o narodni pomiritvi so bila visoka.
Danes škof Jamnik opozarja na prepad med simboliko in prakso. S svojim opozorilom je izpostavil, da so poznejše politične in družbene poteze pogosto poglabljale delitve namesto, da bi jih zdravile.
Jamnikova razmišljanja znova odpirajo vprašanje, ali je Slovenija v desetletjih po vojni in osamosvojitvi res uspela doseči trajnejši konsenz o svoji preteklosti.