Sistematično spremljanje selitev ptic se po ornitoloških virih začne leta 1899. Takrat so znanstveniki na noge ptic začeli nameščati kovinske obročke z identifikacijskimi oznakami, obročkanje pa je desetletja ostalo osnovno orodje za razumevanje, kje in kdaj posamezne vrste potujejo.
V zadnjih letih so raziskovalci prešli na miniaturne GPS-oddajnike, ki so dovolj lahki za namestitev na ptice, imajo dolgotrajne baterije in pogosto tudi sončne celice. Ti sledilniki omogočajo spremljanje na desetine različnih parametrov naenkrat, kar je bistveno razširilo količino zbranih podatkov o selitvah.
Kljub temu še vedno ostaja neznano, kje natančno potekajo selitvene poti številnih vrst v njihovih selitvenih koridorjih, zato celotna slika globalnih selitev ptic ostaja nepopolna.