Biopsihosocialni model, ki ga je psihiater George L. Engel razvil leta 1977 kot alternativo zgolj biomedicinskemu razumevanju bolezni, pojasnjuje, zakaj se pri nekaterih ljudeh dolgotrajne bolečine v križu ohranjajo tudi takrat, ko prvotni fizični vzrok sčasoma ni več zadostna razlaga za njihovo intenzivnost in trajanje. Model je leta 2001 kot temeljni okvir v mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, nezmožnosti in zdravja (ICF) vključila tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Nemški strokovnjaki za hrbtenico opozarjajo, da na doživljanje bolečine močno vplivajo psihološki dejavniki, med njimi stres, tesnoba, pomanjkanje spanja in druge čustvene obremenitve. Ti lahko bolečinski signal v možganih okrepijo ali podaljšajo.
Na pomen te celostne razlage kronične bolečine opozarja tudi mreža Premium Medical Circle, ki je v sodelovanju z zdravniki pripravila strokovno gradivo o vlogi psiholoških in socialnih dejavnikov pri bolečinah v hrbtu.