Psihiater Andrej Prošev, član uprave združenja za duševno zdravje Sentinel Um, v klinični praksi opaža vse več ljudi, ki poiskati terapevtsko pomoč zaradi tesnobe in stanj, povezanih z izgorelostjo, čeprav še naprej izpolnjujejo svoje delovne in družinske obveznosti.
Po njegovih besedah večino teh tako imenovanih »funkcionalnih« posameznikov obravnavajo ambulantno, saj hospitalizacija praviloma ni potrebna. Zdravljenje poteka ob rednem delu in vsakdanjem življenju, kar zmanjšuje tveganje za izpad iz socialnega okolja.
Prošev obenem opozarja na razliko v mednarodnih klasifikacijah: v teh zbirkah diagnoz izgorelost uvrščajo med sindrome, ki izhajajo iz delovnih razmer in ne med bolezni, medtem ko se anksiozne motnje vodijo kot ločena klinična entiteta. Takšna razmejitev po njegovem narekuje različen pristop pri načrtovanju terapije in podpore posamezniku.